Zapornice v BS 3 - vrtiljak korupcije in kršenja človekovih pravic

Od vseh plačil stanovalcev za uporabo sistema zapornic na občinskih cestah v naselju BS 3 se del vplačil redno odvaja za financiranje odvetniških in sodnih stroškov zasebnih tožb in kazenskih ovadb, ki jih na sodišča vlagajo člani "Koordinacijskega odbora BS3". S sistemom zapornic na občinskih cestah v naselju BS 3 upravlja podjetje SPL d.d., o pokrivanju zasebnih tožb in ovadb članov "KO BS3" iz skupnega denarja stanovalcev pa po potrditvi večine predstavnikov nadzornih odborov v naselju BS 3 odločajo kar sami člani "KO BS3". Kako se lahko v naselju z več kot 2 000 stanovanjskih enot kaj takega dogaja več let in stanovalci vsako leto za uporabo javnih cest protizakonito plačujejo zasebnemu podjetju?

To je mogoče zato, ker so člani "KO BS3" uspeli s pomočjo ljubljanskega župana in podjetja SPL d.d. občinske ceste navidezno privatizirati ter iz sistema zapornic narediti balkanski vrtiljak korupcije in kršenja človekovih pravic!

Po več kot treh letih, kar člani "KO BS3" s podjetjem SPL d.d. izvajajo množično krajo stanovalcev naselja BS 3, občinske oblasti pa vsem na očeh izigravajo državne predpise in lastne občinske odloke, je delovanje vrtiljaka po "zakonu BS 3" (kot se je izrazil eden od bivših članov "KO BS3") videti takole:
Na vrhu vrtiljaka se razgleduje in smeji župan Zoran Janković, ki v Ljubljani veselo izvaja svoj poslovni model v sodelovanju z javnimi podjetji in s podjetji svojih sinov.
Vrtiljak poganjajo službe Mestne uprave MOL (Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Služba za lokalno samoupravo, Pravna služba, Inšpektorat), Javno podjetje LPT d.o.o., spajdašeni člani "KO BS 3" in upravnik SPL d.d.
Na vrtiljak so prostovoljno stopili, bili s politiko izvršenih dejstev nanj porinjeni ali s korupcijo gor potegnjeni člani nekaterih nadzornih odborov v naselju BS 3 (glej seznam spodaj), nesposobni državni tožilci in policija, Informacijski pooblaščenec, Tržni inšpektorat in druge inšpekcijske službe.

Stanovalci naselja BS 3 se morda ne spomnijo več, da je Mestna občina Ljubljana leta 2010 še vzdrževala in plužila ceste v BS 3. Že vse od leta 2011 naprej pa občina cest v BS 3 tudi uradno ne vzdržuje in ne pluži več, čeprav za ta namen pobira sredstva prebivalcev Ljubljane in del sredstev za ta namen prejema tudi iz državnega proračuna. Občini se poleg tega ni več potrebno ukvarjati z nerešeno problematiko mirujočega prometa v BS 3, saj je v pogajanjih s člani "KO BS3" dogovorila protizakonit prenos odgovornosti za to problematiko kar na same stanovalce. Stanovalci oziroma etažni lastniki smo celoten strošek za sistem zapornic in ureditev dovozov na koncu plačali Javnemu podjetju LPT, pri tem pa nismo postali niti lastniki zapornic niti nam te zapornice ne rešujejo problema parkiranja. Namesto reševanja problematike parkiranja smo dobili protizakonito upravljanje z občinskimi cestami, ki jih sedaj nihče več ne vzdržuje in ne pluži, samo reševanje problematike parkiranja pa je za nedoločen čas odloženo v daljno prihodnost. Zapornice seveda ne morejo rešiti problematike parkiranja, saj je parkirnih mest za vse stanovalce v naselju preprosto premalo. To je bilo že pred postavitvijo zapornic popolnoma jasno tudi županu Zoranu Janković in članom "KO BS3", saj je župan že leta 2010 izrecno opozoril člane "KO BS3", da znotraj naselja tudi v prihodnje ne bodo mogli parkirati vsi uporabniki kartic, če bo vsako stanovanje upravičeno do dveh kartic. In res, piše se leto 2018 - pa še vedno lahko v naselju BS 3 vsak večer, tudi med vikendi, vidimo parkirana vozila celo na peščenih otroških igriščih, med tobogani in gugalnicami, podobno kot že leta 1977.

Prav tako je jasno, da zemljiškoknjižno reševanje lastništva skupnih pripadajočih zemljišč v naselju BS 3 ne bo rešilo problematike parkiranja, saj ne bo prineslo nobenega novega parkirnega mesta. Na dovoznih cestah do parkirišč je parkiranje uradno prepovedano, ceste pa so občinske in si jih etažni lastniki uradno ne lastijo, nikoli niso bile njihova last in so tudi iz predloga o ureditvi etažne lastnine izrecno izvzete. Etažnim lastnikom dejansko ne bo nihče vzel zapornic (kot zagotavljajo člani "KO BS3"), ker jim jih ne more – iz preprostega razloga, saj zapornice nikoli niso postale last etažnih lastnikov ali uporabnikov sistema. Pogodba o upravljanju s sistemom zapornic, s katero člani "KO BS3" in podjetje SPL d.d. protizakonito izsiljujejo stanovalce v vsakoletno plačilo uporabe občinskih cest, je v celoti protizakonita in s tem nična, torej sploh nikoli ni pričela veljati.

Ker so ceste v BS 3 javne, je po pravni teoriji in dosedanji sodni praksi možnost civilne pravde nasproti nezakonitemu upravljanju bolj kot ne onemogočena, čeprav so kršitelji predpisov zasebno podjetje in skupinica stanovalcev. Javne ceste so po Zakonu o cestah javno dobro, zato ukrepanje proti kršiteljem ne sodi v civilno (sodno), ampak v upravno pristojnost (občina in država oz. inšpekcijski organi). Prekrškovno pristojnost na občinskih cestah ima tudi policija. Nadzorne inštitucije pa se kot hudič križa otepajo odgovornosti za nadzor nad množičnim kršenjem predpisov na cestah v BS 3. Zelo jasno se je glede nevzdržnosti takšnega protizakonitega stanja izrekla le Varuhinja človekovih pravic v Letnem poročilu za leto 2015 (na straneh 257-258). Prvi, ki bi moral ukrepati, je seveda Inšpektorat Mestne občine Ljubljana. Vendar si inšpektorice s tega skorumpiranega inšpektorata kruh iz javnih sredstev namesto z dolžnim in vestnim ravnanjem služijo na drugačen način: Polona Černe je leta 2011 prijaviteljem dajala napačen pravni nasvet, naj pričnejo s civilno tožbo, češ da te ceste sploh niso občinske; no, sedaj ta inšpektorica svojo kariero nadaljuje na nič manj skorumpirani gradbeni inšpekciji. Mestna inšpektorica Polona Lesjak je korektno ugotovila, da je stanje na cestah v BS 3 nezakonito, vendar je odločitev glede ukrepov pilatovsko prepustila kar podjetju JP LPT d.o.o. in Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Mestna inšpektorica svetnica Bogomira Skvarča Jesenšek pa je skrajno ignorantsko odločila, da je MOL nekoč že izdala neko soglasje glede zapornic, zato inšpektorat o tej zadevi ne more še enkrat odločati. Drugi, ki bi moral zaradi nepoštene in agresivne prakse podjetja SPL d.d. odločno in hitro ukrepati, je Tržni inšpektorat, ki je največji inšpekcijski organ v Sloveniji in ima prostore v stavbi Smelta. A vodja ljubljanske enote Mirana Omerzu se v posmeh pravic potrošnikov spreneveda, češ da gre za zadevo v pristojnosti drugih inšpekcij - kljub temu pa zadevnega inšpekcijskega postopka ne zaključi, ampak vse od leta 2016 naprej stoji na mestu. Tretji, ki bi moral spričo kršenja množice predpisov in Ustave Republike Slovenije najbolj urgentno ukrepati, je Informacijski pooblaščenec. A zdi se, da vodja Mojca Prelesnik skupaj z namestnikom Jožetom Bogatajem in državno nadzornico Tanjo Slak delujejo predvsem kot zaščitniki nepoštenih poslovnih interesov podjetja SPL d.d. Ravnanje Informacijskega pooblaščenca in njegovo vodenje postopkov glede kršenja varstva osebnih podatkov v primeru BS 3 bi najbolje opisali, da je zanj značilno izigravanje Zakona o splošnem upravnem postopku in vztrajno neizvajanje Zakona o varstvu osebnih podatkov. Tako se reševanje iste spisovne zadeve zaradi protizakonitega ravnanja Informacijskega pooblašenca vsako leto znajde na Upravnem sodišču, nakar je treba eno leto čakati na sodbo, da se postopek nadaljuje, a Informacijski pooblaščenec postopek vsakič nadaljuje z novim zavlačevanjem in nevestnim prelaganjem odgovornosti na druge.

Boj za človekove pravice je zaradi protizakonitega upravljanja z zapornicami na udaru pod zasebnimi tožbami, ki jih proti borcem zasebno vlagajo člani "KO BS3". Tožilstvo in sodišče praviloma njihove ovadbe in tožbe v kazenskih zadevah zavrneta, ker ne gre za kazniva dejanja, a člani "KO BS3" kljub temu ne utrpijo materialnih posledic, saj si vse stroške povrnejo iz vplačil vseh stanovalcev za uporabo sistema zapornic. Za financiranje odvetniških in sodnih postopkov sicer ni podlage v pogodbi o upravljanju. Namen teh ovadb in zasebnih tožb članov "KO BS3" je zastraševati in finančno pritiskati na nasprotnike protizakonitega upravljanja z zapornicami. To sprevrženo početje bi se članom "KO BS3" že zdavnaj izjalovilo, če bi morali v ta namen tvegati svoja lastna sredstva. Ker pa so v letih od 2010 naprej s pomočjo občinskih oblasti in podjetja SPL d.d. zgradili organiziran sistem izsiljevanja in množične kraje, so v vrtiljak korupcije in kršenja človekovih pravic potegnili tudi večino drugih predstavnikov nadzornih odborov v naselju BS 3. Tako imamo v naselju BS 3 od leta 2014 naprej vzpostavljene neke izmišljene organe (Zbor predstavnikov nadzornih odborov objektov v BS3, Finančni nadzorni odbor, Koordinacijski odbor BS3), ki vsako leto mimo pogodbe o upravljanju potrdijo množično krajo stanovalcev BS 3, vključno s pokritjem finančnih obveznosti za ovadbe in zasebne tožbe s strani članov "KO BS3".

Člani "KO BS3" bodo kot zasebni tožilci sicer morali na sodišču pojasniti, zakaj svoje tožbe financirajo iz skupnega "Sklada zapornice BS3", a sodišče jih v vračilo ukradenega denarja ne bo prisililo. Stanovalci, ki se sprašujejo, zakaj se ta vrtiljak korupcije, množične kraje in kršenja človekovih pravic še kar naprej vrti, bi morali to vprašanje postaviti predstavnikom nadzornega odbora v stavbi, kjer stanujejo. Med najbolj odgovornimi predstavniki nadzornih odborov so tisti, ki na vrtiljaku aktivno podpirajo člane "KO BS3". Predstavniki nadzornih odborov naslednjih stanovanjskih vhodov so leta 2017 v celoti in popolnoma podprli sprevrženo delovanje članov "KO BS3":

Puhova 2, 4, 10, 13, 14, 15, 16,
Trebinjska 2, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16,
Maroltova 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11,
Reboljeva 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 13, 15,
Vojkova 71, 73, 77, 85, 87, 91.

Predstavniki ostalih nadzornih odborov niso aktivno podprli nadaljevanja velike kraje in množičnega kršenja človekovih pravic.

Problematiko inšpekcijskih postopkov glede protizakonitih zapornic podrobneje opisujemo v rubriki Zapornice: inšpekcije.