Video snemanje na zapornicah ostaja nesankcionirano

Tako je po letu dni mirovanja odločilo Upravno sodišče v sodbi št. I U 1782/2018-76. Informacijski pooblaščenec mora o zahtevi treh vlagateljev ponovno odločiti v upravnem postopku.

Dejstvo, da je Upravno sodišče potrebovalo leto dni za odločitev v zadevi, ki se po zakonu vodi nujno in prednostno, je sramota za to sodišče. Stranke z interesom so Upravno sodišče kar trikrat pozvale, naj že odloči o tožbi SPL d.d. proti Informacijskemu pooblaščencu, pri sodnici poročevalki je morala posredovati celo predsednica sodišča. Zavlačevanje z odločitvijo je bilo edino v interesu tožeče stranke, saj je Upravno sodišče izdalo njej ugodno začasno odredbo. V začasni odredbi je Upravno sodišče v nasprotju z zakonom omogočilo tožeči stranki, da z izvajanjem video snemanja še naprej množično krši ustavno varovane človekove pravice. Člani senata, ki so odločili o tožbi, argumentov strank z interesom sploh niso presojali. Odgovor strank z interesom so le mimogrede odpravili v 7. točki obrazložitve sodbe, s kratko navedbo, da stranke z interesom sodišču predlagajo, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

V nadaljevanju prispevka pogledamo glavne elemente sodbe Upravnega sodišča št. I U 1782/2018-76 (točke 11 do 17 obrazložitve sodbe).

1. Sodba v 11. točki obrazložitve razglasi, da inšpekcijski sklep o ustavitvi postopka predstavlja vsebinsko rešitev predhodnega vprašanja. To stališče senata v sodbi sodišča ni obrazloženo. Sodba povzame stališče tožeče stranke v 4. točki obrazložitve, in sicer naj bi vsebinska pravnomočnost izhajala iz določil 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzorstvu.

Po našem mnenju je Upravno sodišče zavzelo pravno stališče, ki je nasprotno tako pravni teoriji (glej Vilko Androjna in Erik Kerševan: Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor, GV Zaloţba, 2006, str. 317–324) kot tudi pravni praksi Upravnega sodišča (prim. I U 320/2015 z dne 12. 4. 2016) in Vrhovnega sodišča (prim. X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016 in X Ips 40/2016 z dne 23. 11. 2016).

2. Sodba v 12. do 14. točki obrazložitve ponovno (kot že v sodbi I U 1643/2016, ki je bila izdana glede iste zadeve) nalaga Informacijskemu pooblaščencu, naj na ustni obravnavi zasliši tiste predstavnike Mestne občine Ljubljana, ki so sodelovali pri podaji soglasij v zvezi z obravnavano zadevo. Ne zadostuje, da se na ustni obravnavi zasliši sedanjega vodjo Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP MU MOL), ampak je potrebno poiskati Ireno Razpotnik et co., ne glede na to, kje se nahajajo danes.

Po našem mnenju je zahteva Upravnega sodišča pretirana, saj namen upravnega postopka in tožbe v tej zadevi ni raziskovanje zgodovine s pomočjo pričevalcev in podobno, ampak bi moralo iti za ugotavljanje dejanskega stanja, ali je video snemanje danes zakonito ali ni.

3. Sodba v 14. točki obrazložitve ugotavlja, da priznanje statusa stranskih udeležencev eni pravni in eni fizični osebi v odločbi Informacijskega pooblaščenca ni konkretno obrazloženo. Za utemeljitev pravnega interesa še ne zadostuje gola navedba, da sta oba stranska udeleženca zemljiško-knjižna lastnika parcel, na katerih so postavljene zapornice in na katerih se izvaja video snemanje.

Na žalost je to tudi po našem mnenju utemeljen razlog za ugoditev pritožbi. Gre za malomarno napako v postopku, ki sicer na potek postopka vsebinsko ni prav nič vplivala.

4. Sodba v 16. členu obrazložitve izrecno opozarja Informacijskega pooblaščenca, da je v ponovljenem postopku vezan na pravno mnenje sodišča. Takšno poudarjanje se zdi na prvi pogled pretirano, a očitno obstajajo razlogi tudi za to. Hitro lahko najdemo množico sodb Upravnega sodišča, ki jih upravni organi v ponovljenem postopku niso spoštovali, med njimi tudi Informacijski pooblaščenec. To veliko pove tako o delu upravnih organov kot tudi o delu Upravnega sodišča.

Po našem mnenju je Informacijski pooblaščenec na nek način ujetnik svoje slabe prakse, ki izhaja še iz časov, ko ga je vodila Nataša Pirc Musar, sedaj pooblaščenka tožeče stranke oziroma množičnega kršitelja varstva osebnih podatkov v naselju BS 3.