Informacijski pooblaščenec bo moral ponovno odločiti

Upravno sodišče je po dvajsetih mesecih odločanja (in skoraj dveh mesecih pisanja sodbe) v sodbi I U 1168/2015-26 Informacijskemu pooblaščencu ukazalo, da ponovno odloči o zahtevi vlagatelja za vstop v inšpekcijski postopek, ki se vodi zaradi kršenja varstva osebnih podatkov, ker SPL d.d. protizakonito upravlja z občinskimi cestami v naselju BS 3.

Državna nadzornica Tanja Slak je inšpekcijski postopek glede kršenja varstva osebnih podatkov s strani SPL d.d. in JP LPT d.o.o. sicer nepravnomočno zaključila že 30. julija 2015. O zahtevi in tožbi prijavitelja je državna nadzornica Tanja Slak navajala argumente, ki so v neposrednem nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku, češ da ta zakon (in tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru) za Informacijskega pooblaščenca velja drugače kot za druge inšpekcijske organe. Upravno sodišče je takšna stališča Informacijskega pooblaščenca zavrnilo kot pravno napačna, pritrdilo pa argumentom tožnika, da je namen Zakona o varstvu osebnih podatkov okrepiti pravice posameznikov, ki jih imajo že po ZUP, ne pa jih ošibiti.

Žal se Informacijski pooblaščenec ni odločil, da bi enako odločitev kot Upravno sodišče sprejel že pred izdajo sodbe (to mu je omogočal 273. člen ZUP), ampak je čakal ukaz sodišča. Nerazumljivo je, zakaj ni Informacijski pooblaščenec že prej nadaljeval inšpekcijskega postopka, saj je že tudi sam spoznal, da je njegov sklep o ustavitvi postopka temeljil na napačni predpostavki glede njegove pristojnosti. Informacijski pooblaščenec namreč vse do sodbe Upravnega sodišča I U 1538/2015-32 ni želel presojati same zakonitosti sistema zapornic na občinskih cestah v naselju BS 3, čeprav mu je to omogočal 147. člen ZUP. Namesto da bi se Informacijski pooblaščenec že prej potrudil za zakonitost svojih postopkov, bo moral to zadevo v naslednjem letnem poročilu o svojem delu navesti kot sramotni primer, kako je kršil temeljna načela Zakona o splošnem upravnem postopku.

Sodba št. I U 1168/2015-26 pa je pomembna (tako rekoč precedenčna) tudi za druge inšpekcijske postopke pri Informacijskem pooblaščencu, pri katerih bo kdo tretji morebiti želel aktivno vstopiti v postopek kot stranski udeleženec. Do sedaj je bilo mogoče v postopek pri inšpekcijskih organih vstopiti v glavnem le z zatrjevanjem posameznika, da njegov pravni interes temelji na lastninski pravici, v pričujoči zadevi pa je Upravno sodišče jasno povedalo (v 12. do 15. točki obrazložitve), da lahko pravni interes posameznika izhaja iz Zakona o varstvu osebnih podatkov. Ob spoštljivem branju slovenske ustave pa velja še bolj splošno: kadar bi odločba inšpektorja lahko posegla v ravnanje obdelovalca osebnih podatkov posameznika, ta posameznik izkazuje pravno korist za vstop v inšpekcijski postopek, saj je njegova osebna korist neposredno oprta na ustavno varovano človekovo pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave Republike Slovenije).

Problematiko inšpekcijskih postopkov glede protizakonitih zapornic podrobneje opisujemo v rubriki Zapornice: inšpekcije.